Sassoli: ‘Ní mór don Eoraip a bheith dílis dá saoránaigh 
 

Govor predsednika Evropskega parlamenta Davida Sassolija na zasedanju Evropskega sveta 16. decembra 2021

Gospe in gospodje!

 

Ta govor želim izkoristiti, da z vami izmenjam svoj pogled in pogled Parlamenta na izzive, ki nas čakajo do konca mandata, zdaj, ko smo na pol poti in so pred nami še številne naloge.

Pandemija se ne umirja, luč na koncu predora se še kar odmika in ne vidimo napredka, ki ga Unija potrebuje, ne vidimo evropskega projekta upanja, na katerega čakajo vsi evropski sodržavljani. Seveda imamo ambiciozne projekte za našo Evropo, ki so na mizi že od začetka zakonodajnega obdobja in si zanje vztrajno prizadevamo, skrbimo za spremembe, skratka, iščemo medsebojno soglasje, korak za korakom odpravljamo različne poglede. Zeleni dogovor, digitalni prehod, močnejša in bolj demokratična Evropa ter večja socialna pravičnost so seveda veliki in nepogrešljivi projekti, ki jih Evropa uresničuje, in lojalnost do naših državljanov nam narekuje, da jih moramo uspešno izvesti.

Vendar potrebuje Evropa predvsem nov projekt upanja, projekt, ki naj nas poveže, projekt, ki naj pooseblja Unijo, naše vrednote in civilizacijo, projekt, ki bo blizu vsem Evropejcem in nas bo združil.

Menim, da lahko ta projekt temelji na treh močnih oseh, na treh željah za Evropo, ki bodo skupne vsem Evropejcem: želja po inovativni Evropi, po Evropi, ki ščiti svoje državljane, in po Evropi, ki naj prevzame vodilno vlogo.

 

Evropa, ki je v prvi vrsti inovativna

Inovacije, o katerih govorimo, niso le tehnološke, čeprav jih naše gospodarstvo nujno potrebuje. Potrebujemo inovacije na vseh področjih, novo ustvarjalnost za naše institucije, politiko, način delovanja in tudi za naš življenjski slog, saj tako zahteva ekološki prehod.

Konferenca o prihodnosti Evrope nam mora pomagati najti pot do inovacij, ki naj vzbudijo občutek, da je Evropa projekt, v katerem se lahko prepoznajo vsi Evropejci. Kot veste, je konferenca v polnem zamahu in kmalu bo čas za prve zaključke. Poudarjam, ne bomo se mogli izogniti odgovornosti, ko bo treba od besed preiti k dejanjem, od želja k projektom, od zamisli do njihove dejanske izvedbe.

Inovacije bodo morale zadevati vsa področja!

Seveda tudi institucije, saj naša Unija ni popolna, temveč je v stalni izgradnji. Parlament je že pred časom predstavil konkreten predlog, da bi naše institucije s pravico do zakonodajne pobude postale bolj demokratične, močnejše in bolj inovativne.

Inovacije so potrebne tudi na zakonodajnem področju. Unija mora prva določiti pravila za področja, na katera se zdaj osredotoča ves svet, zlasti ko gre za urejanje novih gospodarskih sektorjev, kjer trenutno vsakdo ravna po svoje. To smo že storili za varstvo osebnih podatkov, svet pa zdaj sledi našemu zgledu. Prišel je čas, ko moramo podobno urediti digitalne trge, da ne bodo spletni velikani sprejemali zakonodaje namesto državljanov.

Inovacije morajo zadevati tudi finančno področje. Tudi pri financiranju naših politik in ukrepov se ne smemo izogibati spremembam in inovacijam. Ponovno bi rad poudaril, da Parlament in evropski državljani nestrpno pričakujejo objavo svežnja o lastnih sredstvih, ki bi moral Uniji omogočiti, da na vzdržen način dopolni svoja finančna sredstva in odplača skupni dolg. Gre za vprašanje verodostojnosti in spoštovanja dane besede. A te inovacije nas ne odvežejo odgovornosti, da svoj finančni okvir prilagodimo izzivom tega stoletja ter realistično reformiramo Pakt za stabilnost in rast. Naše prihodnosti in prihodnosti naših otrok ne sme več omejevati pravilo treh odstotkov.

 

Drugič, Evropa, ki ščiti

Obnoviti moramo idejo, da nas Evropa ščiti, da varuje svoje meje, državljane, da ukrepa za njihovo varnost, skupno dobro in suverenost vseh držav članic. To smo storili s skupno politiko na področju cepiv. Odločno smo pokazali, da se je Evropa sposobna soočiti z najhujšimi krizami, da bi zaščitila svoje državljane. Zato si moramo še naprej prizadevati za Evropo zdravja in okrepiti zdravstveno strukturo na svetovni ravni, da bi bolje preprečevali in ščitili ter bili bolje pripravljeni na morebitne krize. Pozdravljam odločitev generalne skupščine Svetovne zdravstvene organizacije, da začne pogajanja o zavezujočem instrumentu za boj proti pandemijam.

Ščititi evropske državljane pomeni, da se moramo bolje pripraviti na prihodnje zdravstvene, naravne, trgovinske, diplomatske ali vojaške krize.

To v prvi vrsti pomeni krepitev skupne obrambne in varnostne politike, da bomo lahko hitreje in odločneje ukrepali, če bodo ogroženi naši interesi. Vem, da bo to eden od ključnih vidikov prihodnjega francoskega predsedovanja, kar je pozitivno.

Ščititi Evropejce pomeni tudi odločno ukrepati, da se boljše uskladijo politične odločitve o upravljanju migracij in zunanjih meja. V svojih govorih pogosto opozorim na vprašanje migracij in azila. Ni skrivnost, da so migracije postale ključno vprašanje v zunanjih odnosih EU in na naši zunanjepolitični agendi. Parlament že pripravlja izboljšave predlogov Komisije v zvezi z evropskim paktom o migracijah in azilu na podlagi novega pakta o solidarnosti in odgovornosti. Pri tem ima svojo vlogo tudi Svet in pomembno je, da kmalu dosežemo dogovor, sicer bodo pri tem dosjeju prevladali populizem in kratkoročne rešitve. Nedavni dogodki na beloruski meji so jasno pokazali, da moramo na tem ključnem področju odločno ukrepati in biti solidarni.

Ščititi evropske državljane pomeni, da si moramo prizadevati, da bo vsakdo dostojno živel od svojega dela in zanj prejemal primerno in pravično minimalno plačo. Zato vas še enkrat pozivamo, da o tem dosežete ambiciozen kompromis. Pozdravljam tudi predlog Komisije za delavce digitalnih platform, ki bi moral omogočiti, da bomo milijonom evropskih delavcev ponovno nudili socialno zaščito.

Ščititi evropske državljane pomeni tudi ponovno vzpostaviti ravnovesje v neuravnoteženih trgovinskih odnosih, ko nam nekatere države grozijo z naložbami ali prisilnimi ukrepi.

Ščititi evropske državljane pomeni tudi možnost, da v primeru energetske krize najdemo učinkovite tehnične in ekonomske rešitve. Noben evropski državljan ne bi smel biti prepuščen energetski revščini, tudi ko mednarodna kriza povzroči motnje na svetovnih trgih. Tudi v tako kritičnih trenutkih mora Unija najti drzne rešitve in vsem Evropejcem zagotoviti varnost.

 

In nazadnje še beseda o Evropi, ki naj s svojim demokratičnim modelom služi kot zgled.

Že več let govorimo o odpornosti: Evropa mora postati odporna na ekonomske šoke, na konflikte na mejah, ekološke in socialne krize itd. Jasno je, da moramo biti kos tem krizam in se soočiti z izzivi. Pa vendar, ali je edini cilj našega ukrepanja resnično ta, da dosežemo odpornost? Staviti na odpornost pravzaprav nekako že pomeni priznati poraz, opredeliti se kot žrtev in priznati svojo ranljivost.

Pomembnejši od odpornosti je ponos, ki ga mora Evropa znova začutiti, saj je lahko ponosna na svoj demokratični model. Močno moramo upati, da se bo naš model demokracije, svobode in blaginje širil in privabljal ljudi ter da bodo o njem sanjali ne le naši sodržavljani, temveč tudi drugi zunaj naših meja.

Če naš demokratični model blesti v svetu, je to dokaz njegovega uspeha, učinkovitosti v javni politiki in sposobnosti, da se z odločnostjo dosežejo oprijemljivi rezultati.

Upam, da bo prihodnji 9. maj, ko bomo praznovali dan Evrope, priložnost za velik, viden in povezujoč skupni dogodek, ki naj priča o naši zavezanosti evropskemu projektu ter vrednotam in civilizaciji, ki so njen sestavni del.

Gospe in gospodje!

Kot ste zagotovo razumeli, moj današnji govor ni omejen le na vprašanja, ki so najbolj aktualna. Zdelo se mi je pomembno izkoristiti to priložnost, da bi pritegnil pozornost vseh prisotnih na pomanjkljivosti projekta. .

„Inovacije, zaščita, širjenje“ so moji trije predlogi, ki naj bodo vodilo pri prenovi evropskega projekta. Dragi Emmanuel, med obiskom v Parizu prejšnji četrtek sem se seznanil z geslom, ki ga je Francija izbrala za predsedovanje Svetu Unije: „okrevanje, moč, pripadnost“. Ugotavljam, da je ta izbira popolnoma skladna z vsebino mojega govora:

– ker ne moremo okrevati brez inovacij, saj mora moč, ki si jo želimo za Unijo, služiti za uveljavljanje naše vizije sveta in za zaščito evropskih državljanov;

– ker bodo evropski državljani čutili, da pripadajo Evropi le, če bo njen politični model služil kot zgled in bo privlačen.

Zato sem zadovoljen, ker se te različne vizije prihodnosti na določeni točki združijo. Mi jih moramo pretvoriti v konkretna dejanja, da bo Evropa ohranila svoj status in obljube v korist vseh evropskih državljanov.

Hvala in uspešno delo vam želim!